išči po strani:
A+
prijavaregistriraj se A-
 
Glavna izbira
Vsebina
Kdo je na strani?
1 uporabniki/ov!
(1 na modulu: Vsebina )
Članov: 0
Gostov: 1
Kategorija Prispevki
 Zgodovina
5

Avtor: Pbojan, 12.4.2006
Katalog arheoloških lokacij v okolici Planine:

1. Grčarevec [Grčarevec / Planina]
Vrsta najdišča: Utrdba.
Lokacija: Jugozahodno od vrha Kališe (629 m n. v.) in po pobočju Grčarevskega vrha (630 m n. v.).
Obdobje: Pozna antika:
  - Ostanki zapornega zidovja
  - Sledovi nasipa
Viri: Premerstein in Rutar 1899, 14. Urleb 1971, 91.
Obravnava virov: Premerstein in Rutar samo omenjata rimsko zaporno utrdbo v Grčarevcu, ne podata pa natančne lokacije (Premerstein, Rutar 1899, 14). Ostanek nasipa je viden jugozahodno od vrha Kališe (629 m n. v.), ta se izgubi v skalovju proti Štrukljevcu. Podoben nasip pa poteka tudi po pobočju Grčarivskega vrha (630 m n. v.), vzporedno s staro cesto za Logatec, severovzhodno od cestarske hiše, nadaljevanja proti Srnjaku M. Urleb ni našla (Urleb 1971, 91).
 

Avtor: Pbojan, 12.4.2006
Ko so leta 1918 Italijani zasedli nase kraje je bila prvotna meja na Vrhniskem vrhu onkraj Logatca. Kmalu se je premaknila na planino. Leta 1922 je bila tudi to se zacasna meja in zaradi tega je vse upalo, da ne bo tako ostalo; tembolj tudi, ker je meja odtrgala od Planine 35 his s priblizno 80 prebivalci. Res se je meja kmalu potem premaknila, a samo toliko, da je presel grad Haasberg pod Italijo. Jugoslavija je dobila nazaj nekaj his v Gricu. Do leta 1922 so Italijani se pustil stari solski zakon in otroci iz Kacje vasi, ki so bili tonstran meje so hodili v solo v Planino.  Kakor hitro se je pa meja premaknila, so v Kacji vasi ustanovili solo za otroke tostran meje. Prvi ucitelj je bil Viktor Kolenc, doma iz Idrije. Solo je tu obiskovalo kakih 15 otrok. Verouk je pa hodil enkrat na teden ucit studenski zupnik Dominik Janez (Jane-z s stresico). Leta 1923 je bil kolenc poklican k vojakom. Na njegovo mesto je prisel drugi Idrijcan Kraps Joze (Krap-s s stresico in Jo-z-e z s stresico). Pa tudi ta ni bil dolgo tu, ampak so dobili novo uciteljico Pavlo Penko. Istocasno je iz Studenega prihajal ucitelj italijanskega jezika dvakrat na teden. .

 

Avtor: Pbojan, 12.4.2006
Ljudsko izročilo iz tipkopisa J. Katerna:

Zgodba o Duhovinu
»Ena izmed najbolj čudnih zgodb, kar sem jih kdaj slišal, je gotovo zgodba o Duhovinu. Pripoveduje o neki ženi, ki je imela na sebi ve znake nosečnosti in sicer tako, da bi lahko vsakdo spoznal, v kakem stanju se nahaja. Ko je imela priti njena ura, so svojci poklicali babico. Porod se je vršil z vsemi znaki, a ko je imelo priti na svet živo bitje, ga ni bilo nikjer. Ljudje so potem
pričakovali v tistem letu hudo nesrečo in so jo tudi pričakali. O tej ženi so govorili, da je rodila Duhovina. To naj bi bilo neko zlo bitje, ki se lahko stori nevidno tudi v materinem telesu. Trdijo, da se rodi materi za kazen ali kako hudo pregreho. Rodile naj bi ga čarovnice. Duhovin se lahko pokaže nenadno v podobi človeka po večernem zvonjenju in do zvonjenja k dnevu zjutraj. Ljudi naj bi speljeval na kriva pota. Obvaruješ se ga tako, da sežigaš bršljanovo listje.« (Katern ?, 11-12).
 

Avtor: Pbojan, 12.4.2006
Planina je kot trg prvič omenjena leta 1217. Tu naj bi bila mitnica goriskih grofov (Zigon 1992, 13). Srednjeveška Planina naj bi se razvila iz prej imenovane naselbine Alben, ki se je razvila pod utrjenim gradom gospodov Albenskih (Stupar-Sumi 1989, 4). Ime naj bi bilo še rimskega izvora in tako so Planino včasih napačno radi imenovali Albia oziroma In Alpe Iulia (Urleb 1971, 97). V. Ribnikar je sicer zapisal: »Z mocnim zidovjem jako star trg Planina ni bil nikoli obdan, a obdajalo ga je od nekdaj naravno zidovje - s temnimi gozdi porasceno gorovje.« (Ribnikar 1889, 59). Po legendi, naj bi na hribčku pod Grmado, na kraju, kjer danes zivotari pozgana cerkvica Sv. Duha, našli celo ostanke nekdanjega rimskega svetisca. To bi lahko potrjeval zemljevid Wolfanga Laciusa izdan leta 1561, ki je na zemljevidu Goriškega in Krasa natančno označil gradove, samostane in cerkve. Ob oznacevanju cerkvice na Planinski gori je na levi strani obzidja ob cerkvi narisal stolp, ki morda predstavlja prav ostanek nekdanje rimske utrdbe (Zigon 1995, 2).
 

Avtor: Pbojan, 12.4.2006
Planina.»V nad jedno uro dolgej in cez pol ure sirokej dolini med lepo obraščenim zelenim gorovjem – Lanski vrh, Ravnik, Haasberg, Počivalnik, Bukovec in Zagora –leži ob vznožju 872 m visoke Gromade na državnej Tržaskej cesti prijazen 178 hisnih stevilk in 1547 prebivalcev boječi trg Planina.

Tu je leta 1826 ustanovljena, leta 1869 v dvorazrednico od leta 1883 v trirazrednico razširjena ljudska sola.
Za vsakdanjo šolo bilo je:
godnih – dečkov leta 1880 121, leta 1889 92
godnih – deklic leta 1880 110, leta 1889 120
obiskujočih - dečkov leta 1880 108, leta 1889 89
obiskujočih - deklic leta 1880 103, leta 1889 112

Za ponavljalno solo pa:
godnih – dečkov leta 1880 25, leta 1889 30
godnih – deklic leta 1880 25, leta 1889 15
obiskujočih - dečkov leta 1880 25, leta 1889 29
obiskujočih - deklic leta 1880 25, leta 1889 15
Župljanska 1771. leta sezidana cerkev posvečena je sveti Margareti ter ima še podruznice sv. Roka v Gorenji Planini, sv. Mihaela v Jakovici, sv. Luka v Grčarevci, romansko cerkev Matere Božje na Planinski gori, pred kakimi sto leti opuščeno pa leta 1885 zopet v novo sezidano cerkev sv. Duha in kapele sv. Križana pokopališči, sv. Antona v gradu Haasberg, sv. Križa (knez Windischgrätzevrodbinski zerf) v gozdu poleg grajščine in Matere Božje v Jakovici. V prejšnjih časih je stala ta kraj pokopališča tudi še cerkvica sv. Magdalene, onkraj Lipelj cerkvica sv Jederti in na Gori (sedanja hišica poleg cerkve) pa kapela sv. Ane.– Ljudstvo pripoveduje, da je cerkev na planinski gori sezidal grajščak, katerije na lovu v gozdu zgubivši se obljubil, ako srečno pride iz goščave, sezidati na onem mestu cerkev v čast Materi božji.
 

RSS Feed
planina.si je na spletu že od aprila 1999 | izvedba: petkovsek.net
Ta spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z uporabo piškotkov na tej strani.